Ste vedeli, da je modna industrija ena največjih onesnaževalk sveta1? Po podatkih Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCC) je industrija odgovorna za 10 % svetovnih emisij2 ogljika, ki naj bi se do leta 2030 povečale za več kot 60 %3.
Kot odziv se je začelo gibanje počasne mode. Začelo se je kot šepet, z leti pa je pridobilo zagon in glas. Ko se povečuje povpraševanje po organsko pridobljenih materialih in dobro izdelanih oblačilih, ki jih lokalno proizvajajo ustrezno plačani zaposleni, se oziramo nazaj v zgodovino trajnostne mode in praznujemo mejnike, ki so jo omogočili:
1980–90: Vzpon hitre mode
Modna industrija, ki jo je spodbudilo povpraševanje potrošnikov po poceni modi za enkratno uporabo, doživi maloprodajno revolucijo, ki spremeni svet. Industrija proizvede bolj ali manj neustavljiv plaz novih oblačil znanih trgovin4. Poveličevane so nizke cene – cenejše je, boljše je.
1991: Prelomnica
Odmeven škandal zaradi poročanja o nizkih plačah in nevarnih razmerah v tovarnah v Indoneziji leta 1991 prizadene Nike. Ker to sproži jezo javnosti, številna podjetja začnejo vlagati v etične proizvodne prakse, da bi zaščitila svoj ugled5.
1995: Pridobivanje zagona
V odgovor na resnična etnična vprašanja v zvezi z dobavnimi verigami je leta 1995 ustanovljena Svetovna organizacija za pravično trgovino, ki spodbuja proizvajalce, trgovce na drobno in potrošnike, naj sodelujejo v smeri bolj trajnostnega, poštenega svetovnega gospodarstva. Podjetja v ospredju hitre mode postanejo tarča kritik zaradi nizkih plač in slabih delovnih razmer ter se začnejo zavedati, da je prihodnost v trajnosti4.
2007: Gibanje je poimenovano
Pojem »počasna moda« leta 2007 ustvari Kate Fletcher iz Centra za trajnostno modo. Kot v gibanju »počasne hrane« je Fletcherjeva videla potrebo tudi po upočasnitvi hitre mode. V svojem članku, objavljenem istega leta v časopisu Ecologist, je zapisala: »Počasnost ni nasprotje hitrega – ni dualizma – temveč gre za drugačen pristop, pri katerem se oblikovalci, kupci, trgovci in potrošniki bolj zavedajo vpliva izdelkov na delavce, skupnosti in ekosisteme.«
Istega leta je sprejeta uredba REACH o izboljšanju varovanja zdravja ljudi in okolja pred kemikalijami.
2009: Zakonodaja in predpisi
Dve leti pozneje, leta 2009, EU sprejme Uredbo Komisije št. 551, s katero prepove uporabo fosforja v pralnih postopkih in detergentih za pranje perila.
2013–danes: Zmaga za človeštvo
Tako kot feniks, ki se dviga, se leta 2013 iz pepela katastrofe Rana Plaza v Bangladešu rodi neprofitna organizacija Fashion Revolution. Poziv ljudem iz več kot 100 držav, da se zavzemajo za reforme, z uporabo domiselnega ključnika #whomademyclothes kmalu postane fenomen na družbenih omrežjih in navdihne milijone ljudi ter uspešno prispeva k revoluciji počasne in trajnostne mode6.
V zadnjih desetih letih so se vrhunski oblikovalci, kot sta Stella McCartney in Alessandro Michele, uprli pritisku, da bi vedno hitreje ponujali nove izdelke in aktivno manj prispevajo k hitri modi. Neodvisne znamke, ki dajejo odličnost na prvo mesto, so zmagovalke industrije.
Zahvaljujoč večji ozaveščenosti javnosti o vplivu hitre mode na okolje vodilne blagovne znamke, vključno s H&M, uvajajo programe recikliranja oblačil; Levi's vodi trajnostno kampanjo; vrhunski oblikovalci, kot je Gucci, pa se zavzemajo za bolj trajnostne prakse. In zdaj je odvisno od nas, potrošnikov, da pokažemo, da to ni le prehoden trend, ampak resnična želja po tem, da uresničimo gibanje #RethinkNew.
Obnašanje potrošnikov se končno spreminja. Namesto da bi hiteli v znane trgovine, bolj cenimo to, kar že imamo, in kupujemo manj oblačil ali dajemo starim oblačilom novo življenje.
Image credits:
Header image: Courtesy of Fashion Revolution
Image of two women crossing the street holding shopping bags: Stocksy
Viri:
1. Novo tekstilno gospodarstvo: preoblikovanje poročila o prihodnosti mode
2. ZN pomagajo prehodu modne industrije na nizkoogljično gospodarstvo
3. Modna industrija, ZN za boj proti podnebnim spremembam za trajnostni razvoj
4. Analiza industrije hitre mode
5. Spor družbe Nike
6. Vpliv 2018 – modna revolucija
Ko že govorimo o mejnikih, bi radi videli našega? Tako poteka Perwollova trajnostna pot.